Včeraj je bil eden tistih dni, ko preprosto ne gre. Nekaj je bilo že tako ali tako v zraku, potem še poslušnost ni bila tista prava in seveda pade motivacija. Ampak Zdravko je seveda iz žepa potegnil en super motivacijski adut - znanje.
Že nekaj časa sem si želela poskusit markirat. In včeraj sem. Mogoče se komu zdi brezveze, ker roko na srce, s svojo kilažo najbrž res nisem najprimernejši kandidat za markerja. Ampak meni ta izkušnja pomeni neverjeten zaklad. Danes malo bolj razumem, kaj se pri obrambi dogaja na drugi strani povodca. In upam, da bom na naslednjem treningu, ko bom spet na svoji strani, to lahko izkoristila in postala malo boljša vodnica svojim psom.
Zdravko, hvala za znanje in Nejc, hvala za fotke. Tokrat kar s telefonom, ker je fotoaparat na popravilu. Aja... in Max - hvala, ker nisi bil pregrob :)
Eva
Ni komentarjev:
Objavite komentar