Prikaz objav z oznako Zdravko Pečnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Zdravko Pečnik. Pokaži vse objave

nedelja, 23. september 2012

nedelja, 16. september 2012

Spet malo drugače / A Bit Different Again

Ta teden smo imeli sobotni trening kar pri Zdravku doma. Vsem je koristil pobeg v neokrnjeno naravo in trening na neznanem terenu. Psi so bili postavljeni pred novo preizkušnjo, saj smo imeli improvizirane revirje. Ampak kot vidite na slikah, so tudi tokrat odlično opravili.

Tatjana je manjkala na treningu s posebnim opravičilom. Udeležila se je Državnega prvenstva psov v sledenju na Ptuju in z 98 točkami zasedla odlično 2. mesto. Čestitamo! 

This week we had our Saturday's training at Zdravko's home. We all needed an escape to the unspoiled nature and training on unfamiliar ground. Dogs were faced with a new challenge, since we made improvised blinds. But as you can see on the photos, once again they did a great job.

Tatjana missed a training with a special excuse. She participated at the national tracking championship in Ptuj and took 2nd place with exellent 98 points. Congratulations!












petek, 14. september 2012

Spet smo imeli goste / We Had Guests Again

Prejšnji vikend je bil spet pester! Na treningih so se nam pridružile Nataša Lampe, Nuša Lapajne in Betka Hinerova. Vse tri seveda s svojimi psičkami. Punce so se super vključile v ekipo in komaj čakamo ponovno srečanje na madžarskem, kjer si bo ekipa ogledala 22. FCI IPO World Championship.

Last weekend was busy again! Nataša Lampe, Nuša Lapajne in Betka Hinerova joined us in trainings. All three, of course, with their dogs. The girls fitted into the team very well and we can't wait to meet them again in Hungary, where the team is going to see the 22nd FCI IPO World Championship.








sobota, 8. september 2012

… na prvi pogled / … At First Sight


Tokrat si bom za spremembo dovolila napisati zelo osebno zgodbo, ker menim, da so mnoge zgodbe o kinoloških začetkih prav takšne. Osebne, kot je oseben uvodnik našega bloga, ki na najboljši možen način povzema mojo, mogoče bolje rečeno našo zgodbo. Našo zato, ker je to zgodba o meni, moji družini, o mojem prvem psu, o tem ki ga šolam zdaj in o tistem, ki se je popolnoma nepričakovano z menoj pripeljal iz Poljske.

This time I'll dare to wirte a very personal story because I belive that many stories about cynology beginnings are just like that. As personal as an editorial in our blog, which in the best possible way summarizes my or rather our story. Ours because it's a story about me, my family, my first dog, the one that I'm training now and the one that I unexpectedly brought back from Poland.

O našem potovanju na Poljsko bom več povedala naslednjič. Tokrat samo toliko, kolikor je potrebno za razumevanje današnjega bloga. Na pot smo se odpravili Tatjana, Zdravko in jaz. Onadva zaradi nakupa psa, jaz kar tako, da se naučim česa novega o psih, da spoznam nove ljudi… in malo za družbo. Naš cilj je bila psarna Marshall Dogs, kjer se je pred dobrima dvema mesecema psici Bijou Olbramovický Kvítek skotilo 7 mladičkov. Med njimi sta bila takrat še neizbrana Coca (zdaj Cynna) in Celt. Tatjana je tam rezervirala psico predvsem zaradi očeta mladičkov – Arrack's Home Kamatz-a. Za enkrat se je odločitev izkazala za odlično, a več o tem naslednjič.

I'll tell more about our trip to Poland next time. This time, only as much as necessary for understanding of today's blog. So we went on our way. Tatjana and Zdravko for the purchase of a dog and I just like that, to learn new things about dogs, to meet new people... and for company. Our goal was Marshall Dogs kennel, where just over two months ago 7 puppies were born to a bith Bijou Olbramovický Kvítek. Among them were at that time still unchosen Coca (now Cynna) and Celt. Tatjana reserved a female puppy at Marshall Dogs' mainly because of the father of the puppies - Arrack's Home Kamatz. For now, it turned out to be an excellent choice, but more about that next time.


Vrnimo se k uvodniku. Govorim o besedilu čisto na vrhu bloga, ki pravi tako: "Začne se s preprosto otroško željo - imeti psa...". In tako je se začelo tudi pri meni. Odkar pomnim, sem si želela psa in ga pri enajstih letih, po dolgem pregovarjanju z mamo, končno dobila. Seveda ni bil moj. Bil je družinski pes, zlati prinašalec Ren. Precej podobna zgodba se je ponovila dve leti po smrti takrat skoraj 14-letnega Rena. Oba z bratom sva že zdavnaj odšla od doma in oče je po dolgem pregovarjanju z mamo kupil hovawarta Garnyja. Da ne bo pomote, mama ima rada pse. Ampak ker je pač mama, jo vedno skrbi odgovornost, ki pride z mladičkom in ostane do zadnjega dne, brez izjeme in ne glede na počitnice. Njo vedno osvojijo šele s tistim pogledom. Saj veste, z rahlo nagnjeno glavo in dvignjenimi uhlji: "Kdo si pa ti?"

Back to the editorial. I'm talking about the text at the very top of the blog that says: " It begins with a simple children's desire - having a dog...". And so it began with me. Ever since I can remember, I always wanted a dog and at the age of eleven, after a long persuasion of my mom, I finally got it. It wasn't mine. It was a family dog, a golden retriever Ren. Quite similar story was repeated two years after the death of then almost 14-year-old Ren. My brother and I had long since left home and after a long persuasion of our mom, our father bought a hovawart Garny. To make it clear, my mom loves dogs. But because she is a mother, she always worries about responsibility that comes with the puppy and remains there until the last day, no exceptions and regardless of holidays. But she always falls for them after that look. You know, with a slightly tilted head and raised ears: "Who are you?"

Potem je oče zbolel in Garny je pri letu in pol postal moj kuža. Do takrat ni bil deležen česa drugega kot razvajanja, zato se je bilo vzgoje in šolanja potrebno lotiti zares. In ker sva po dveh mesecih spoznavanja, borb in truda na treningih pri Zdravku oba s psom začela zares uživati, danes ponosno pišem ta blog. Zgodbo, ki me je pripeljala do Poljske, do tega, kar pravzaprav želim povedati.

Because of my father's illnes Garny became my dog at the age of one and a half years. Until then he had not received anything but pampering, so training and socialization needed to be addressed seriously. And because after two months of battles, familiarization and hard work we started to really enjoy training with Zdravko, I can proudly write this blog today. I can write a story that brought me to Poland, to what I actually want to tell.



Šli smo torej po Tatjanino psičko. Med tem, ko sta onadva izbirala, sem jaz fotografirala. Zato sem bila tam, to je bila moja edina služba tisti vikend. Težko razložim, a pogled skozi objektiv mi daje nek občutek intimnosti. Zdi se mi, da v tistem okvirčku fotografiran objekt dojemam na nek drugačen način, da v nekem pravem trenutku ujamem bistvo oz. spoznam karakter fotografiranega. To pravzaprav dojemam šele sedaj, ko nekaj časa redno fotografiram naše treninge. Mogoče sem prav zato še toliko bolj vzljubila kinologijo… Fotografirala sem Tatjano in Zdravka, ko sta izbirala psičko in ko sem imela dovolj, sem fotografirala vse. V objektiv sem lovila sedem malih divjakov, ampak vedno znova sem se vračala k enemu. Tista štrleča ušesa in pokončen repek mi niso dali miru. Zdravko je psa opazoval že prej in mu je bilo hitro jasno, da se v moji glavi nekaj dogaja. Ne bom pozabila njegovih besed, ko je prišel do mene in vzel mladička v naročje: "Kaj je mala, si se zatrapala?" Mislim, da sem iz sebe spravila samo na pol slišen "Mhm...".

So we went to pick Tatjana's puppy. While the two of them were choosing, I was taking photos. That was my only job for the weekend. It's hard to explain, but a look through the lens gives me a certain feeling of intimacy. Inside the frame I perceive a photographed object differently. When I catch the right moment I capture the essence or I meet the character of the photographed. Actually I realised that after I've been regulary shooting out trainings for some time. Maybe that's the reason for my growing enthusiasm of cynology... I photographed Tatjana and Zdravko, while they were choosing a puppy and whet I felt I had enough, I started to photograph everything. I chased seven vivid puppies, but I kept comming back to one. I couldn't stop thinking about those protruding ears and uprtight tail. Zdravko, who noticed the puppy earlier, quickly realized what's going on in my mind. I'll never forget his words when he came to me and took the puppy in his arms: "What's up sweety? You fell for it, didn't you?" I think all I managed to say was a muffled "Mhm...".



Bila je sobota in ker je bilo treba s kužki še k veterinarju, sem se morala odločiti med tem, ko smo pili kavo. V bistvu sem bila odločena že pri tistem "Mhm...", ampak sem potrebovala malo potuhe. Odločilni "Ja!" je padel potem, ko je Zdravko rekel, da če ne bo šlo, lahko pride pes k njemu. Ko je oče zbolel, sem se namreč za nekaj časa vrnila domov. In tokrat nisem imela časa za dolgo pregovarjanje z mamo... Lahko si predstavljate šok, ko sem v nedeljo ob polnoči odprla vrata avtomobila z besedami: "Mami, nekaj ti moram pokazat."

It was saturday and we had to take the puppies to a vet, so I had to decide while we were drinking coffee. In fact, I was more or less determined at "Mhm...", but I needed a little connivance. Decisive "Yes!" fell after Zdravko said that if does not work, the dog can stay with him. Acctually, after my father became ill, I moved back home for a while. And this time a long persuasion wasn't an option... You can imagine the shock at midnight on Sunday night, when I opened the door of my car saying: "Mom, I have something to show you."



O tem bi lahko napisala neskončno besed, ampak današnja zgodba je pravzaprav čisto preprosta. Po prvem šoku je mamo s tistim iskrivim pogledom osvojil tudi moj prvi malinois Kelt (Celt Marshall Dogs) in tako sta danes pri hiši dva psa. Splet okoliščin in tista otroška želja sta me pripeljala v svet kinologije. Začela sem delati tisto, kar sem potrebovala in si želela. Rada sem imela prvega psa, ker je bil prvi. Rada imam tega, ki ga šolam zdaj, ker ga res dobro poznam. Rada imam tistega, ki se je popolnoma nepričakovano pripeljal z menoj domov, ker sem ga ujela v objektiv. Obstaja. Ljubezen na prvi pogled.

I could write about this endlessly, but in fact, today's story is quite simple. After the initial shock, my first malinois Kelt (Celt Marshall Dogs) charmed my mom with his sparkling look and so we now have two dogs. A combination of circumstances and that children's desire brought me into the world of cynology. I started to do what I needed and wanted. I loved my first dog, because he was my first. I love the one I'm training now, because I truly know him. I love the one that I unexpectedly brought home with me, because I cought him inside a frame. It exists. Love at first sight. 

Eva Klepec

nedelja, 2. september 2012

Zahvala Komisiji za šolanje in KD Maribor

V nedeljo je imela slovenska reprezentanca uradni trening, kjer sem markiral Nataši Lampe. Trening si je ogledala tudi moja ekipa. Kasneje pa sta nam organizator (KD Maribor) in Komisija za šolanje omogočila trening na stadionu in poligonu KD Maribor, za kar se jim v imenu ekipe najlepše zahvaljujem. V veselje mi je bilo po dolgem času spet videti kinologe iz različnih taborov in se z njimi podružiti v pozitivnem vzdušju.

Zdravko Pečnik

nedelja, 1. julij 2012

Dan D / D-Day


Včeraj smo kljub vročini z našimi štirinožci dan preživeli na poligonu v Ravnah in njegovi okolici, kjer so potekali izpiti. Naša ekipa se je zelo dobro odrezala, kar dokazujejo ocene:

Yesterday, despite the heat, we spent the day with our canines at the training ground in Ravne, where the exames were held. Our team has performed very well, as evidenced by results:

IPO 2

Vinko Ledinek & Brina:
Sled / Tracking: 88
Poslušnost / Obedience: 92
Obramba / Protection: 92

Tatjana Pogorelčnik & Endži:
Sled / Tracking: 99
Poslušnost / Obedience: 95
Obramba / Protection: 97


B-BH

Tatjana Pogorelčnik & Bonnie:
Poslušnost / Obedience: 99

Eva Klepec & Garny:
Poslušnost / Obedience: 93

Vsi izpitniki se zahvaljujemo našemu trenerju Zdravku za odlično pripravo vodnikov in psov. Sledi kratek oddih, potem pa priprave na novo sezono izpitov in seveda tudi kakšna tekma.

All exam participants thank our coach Zdravko for excellent preparation of handlers and dogs. We are now taking a short break, followed by the preparation for the new season of exams and of course a few races.



sobota, 30. junij 2012

Hana izvješća I. / Hana poroča I. / Hana reports I.


Hana je iz daleke Francuske preko Slovenije došla u Srbiju tj. Zaječar. Svega ovoga ne bi bilo da nam u susret nisu izašli članovi Pečnik teama i učinili jednu veliku uslugu. Hana je sada u društvu črnih ruskih terijera Itana i Indy, border colija po imenu Bredy, cane corso Magma i Tor, sibirski haski po imenu Tea... Hana nam je omogučila da ostvarimo jednu predivnu saradnju sa članovima Pečnik Teama. Zahvaljujemo se Zdravku, Tatjani, Evi i ostalim članovima teama na gostoprimstvu i predivnom vremenu provedenom na poligonu u Ravnama i kod Zdravka kuči.

Hana je iz daljne Francije preko Slovenije prišla v Zaječar v Srbijo. Vsega tega ne bi bilo, če nam naproti ne bi prišli člani Pečnik Teama in nam naredili velike usluge. Hana je zdaj v družbi črnih ruskih terierjev Itana in Indy, borderske ovčarke Bredy, cane corsov Magme in Tora, sibirskega haskija, psičke po imenu Tea... Hana nam je omogočila čudovito sodelovanje s člani Pečnik Teama. Zahvaljujemo se Zdravku, Tatjani, Evi in ostalim članom ekipe za gostoljubje in čudovitih trenutkov na poligonu v Ravnah in pri Zdravku doma.

Hana traveled from distant France through Slovenia to Zaječar, Serbia. None of this would have happened, if members of the Pečnik Team didn't do us a great favour. Hana now lives in the company with two Black Russian Terriers Itan and Indy, Broder collie named Bredy, Cane Corsos Magma and Tor, Sibiran Husky named Tea... Hana has enabled us a wonderful collaboration with the members of Pečnik Team. We would like to thank Zdravko, Tatjana, Eva and the rest of the team members for their hospitality and the wonderful moments at the training ground in Ravne and at Zdravko's home.

Hana, Petar & Dejan 









četrtek, 21. junij 2012

četrtek, 14. junij 2012

Hiša strahov / The House of Fear


Tokrat hiša strahov, kakor jo v šali imenujem. Velikokrat se na treningih poslužujem različnih nepričakovanih situacij, ki pse spravljajo pod povečan pritisk in obremenitve v različnih objektih z motečimi rekviziti in ovirami, ki jih morajo psi premagati, da pridejo do markerja oz. do nagrade. Tako preizkusim njihov pogum, odziv na stresne situacije, jim dvigujem nagone, učim kako postati močnejši, hrabrejši, bolj drzni in jim s tem dvigujem samozavest. Obenem pse postavljam v večjo disciplino, vodnike pa v situacije, ki jih učijo voditi psa s tako močno željo, ga ohranjati vodljivega ne glede na okoliščine in tako poiskati ravnotežje med nagoni in disciplino. S takimi treningi pripravljam pse za različne preizkuse, ki jih organizirajo pasemske komisije, hkrati pa popestrim trening, da moji ekipi nikoli ni dolgčas.

This time it was all about the house of fear as I joke about it sometimes. For training purposes, in order to create unexpected and stressful situations for dogs, I often make use of various facilities with intrusive requisites and obstacles, that must be overcome in order to reach a trial helper or an award. This way I test the dog's courage and response to stress, teach it to become more powerful, persistent and courageous and thereby increase its self-esteem. At the same time I put dogs under greater discipline and handlers in situations, that will teach them how to handle a dog with such strong drives, how to keep it obedient regardless of the circumstances and thus finding the right balance between drives and discipline. With such trainings I keep handlers and their dogs prepared for various tests, organized by breed standard commissions and at the same time spice up our practice so my team never gets bored.












Zdravko Pečnik

ponedeljek, 4. junij 2012

Motivacija, trud in močna ekipa...


Le redki bodo razumeli zakaj je pes srečen, ko hodi ob vodniku željan izpolniti njegov sleherni ukaz. A samo tisti bodo razumeli tudi kaj pomeni voditi psa, ki hodi od tebi tako sproščeno in veselo, da preprosto čutiš kako njegova energija polni tudi tebe.

Only a few will understand why a dog can be happy when walking along his handler eager to fulfilll his every command. But only those will also understand the energy one gets from handling a dog so relaxed and so cheerful.



Tak odnos med vodnikom in psom je osnova kinologije in je plod pravilno nastavljenih temeljev sistema dela, ki ga je psu že kot mladičku potrebno razložiti. Najpomembnejši čas za pravilno vzgojo vašega ljubljenčka je torej že od rane mladosti do enega leta. Vse te osnove je potem potrebno samo nadgrajevati in tako izpiliti vsak delček poslušnosti. S takimi temelji se lahko vodnik in pes lotita športne kinologije.


In cynology an honest relationship between a handler and a dog is indispensable and is a result of correctly set bases of systematic approach to dog training. It is very important to teach this bases to a puppy from a very early age. After that one only needs to maintain,  upgrade and refine dog's obedience and for mentioned relationship. Only now the couple is ready to begin training for competing in canine sports.


A poleg pravega psa in vodnika potrebuješ za doseganje vrhunskih rezultatov v tem športu še dobrega trenerja, markerja - dobrega vodjo. Torej dobro povezano ekipo, ki te spodbuja in ti pomaga, ko zmanjka motivacije in ko gre kaj narobe. In potrebuješ cilj, ki te pelje naprej čez ovire. Delo, nešteto ur treninga, motivacija, trud in močna ekipa je tisto, kar krasi vrhunske športne kinologe in njihove nepogrešljive spremljevalce - pse.


But in addition to the right dog and the right handler, in order to achieve the best results, the couple needs an excellent coach, trial helper - a leader. One needs a coherent team that will encourage and help him. And he needs a goal that will lead him over all the obstacles in his way. Hard work, countless hours of training, motivation, effort and a strong team - that is what a handler and his dog need in order to achieve the best results.



Tako kot v tujini velja še danes, je imela pri nas športna kinologija nekoč bogato tradicijo. Moja ekipa želi svoje znanje in trud pokazati širši publiki, saj si želimo, da ta šport spet najde svoje mesto tudi v Sloveniji. Zato smo se odločili, da bomo svoje treninge, razmišljanja, foto in video utrinke, včasih pa tudi zabavo, z vami delili na spletu. Vse somišljenike, pa tudi tiste, ki boste to morda šele postali, vabim, da nas spremljate na našem blogu. Za konec pa vam sporočam še to: pogumno, pametno in uspelo vam bo!


Europe has a proud canine sport tradition as well as Slovenia had years ago. My team wants to present itself to a wider audience and help dog sport to find its place in our culture again. Therefore we decided to share our trainings, thoughts, photo and video highlights and sometimes even fun online. I invite all our supporters and those who might just become one to follow our blog. And just a thought for the end: work smart, be brave and you will succeed!
 

Zdravko Pečnik